Omemba: Pia Nikolič

»Ciril Horjak pravi, da je prav Miki Muster oče slovenskega stripa, ker je lahko kontinuirano objavljal stripe v periodičnem tisku, začenši z letom 1952.«

»Da letos v povezavi s stripovsko umetnostjo ne zaznamujemo le 100. obletnice rojstva Mustra, pionirja stripa pri nas, temveč praznujemo tudi 80 let Picka in Packa, ki ju je ustvaril Nemec Wilhelm Busch, in 130 let znamenitega ameriškega stripa The Yellow Kid.«

»France Zupan, prvi slovenski teoretik in kritik je leta 1969 zapisal, da stripi pač niso predstopnja, ki bi vodila k uživanju resne literature, s čimer se povsem strinjam.«

»Če govorimo o domačem branju: 70 odstotkov domačega branja je realsocializem. Zgodbe o siromašnih otrocih, ki živijo na podeželju – kateremu otroku je danes to blizu? Kateremu odraščajočemu človeku do 15 let je danes blizu tek za vozom, medtem ko verjetno cele dneve gleda Tiktok?«

»Ravno v striparni sem slišal od splošnih bralcev, ki razmišljajo, da bi strip lahko postal del njihove kulturne diete, a da ga ne znajo brati.«

»Ah, k**c, živel sem pa le!«

»Nekdanja delavska okolja, ki se borijo proti gentrifikaciji in drugim kapitalističnim ugodnostim.«

»ki je trenutno edini tiskani medij, v katerem lahko prebirate za ta namen narejene stripe slovenskega avtorja«

»Če bi bili člani zbornice, bi zanjo morali odšteti okoli 20 evrov manj, a članarina je za nas, ki smo majhna založba, predraga.«

»Organizatorji se morajo odločiti, ali bo šel v smer nadaljnje komercializacije, ki smo ji že priča, ali pa se bodo zavzeli za bolj enakovredno obravnavanje vseh pomembnih založb.«

»Če želimo ohraniti slovensko krajino, moramo slovensko knjigo vzpostaviti kot vrednoto, izražanje v slovenščini pa kot človeško vrednost.«

»Se zdi, da ima sejem zelo malo posluha za majhne, neodvisne in neprofitne humanistične založbe.«

»Produkcija je ogromna, vedno manj pa je kakovostnih knjig.«

»Sejem izgublja svojo vlogo in pomen - skrb za slovensko knjigo.«

»Na sejmu se proda ogromno komercialne literature.«

»Knjigo moraš imeti rad.«

»Veliko obiskovalcev zanima, kako so Slovenske Konjice povezane s pesnikom Ivanom Minattijem.«

»Organizatorji se morajo po treh letih, odkar je na Gospodarskem razstavišču, odločiti, ali bo šel v smer nadaljnje komercializacije, ki smo ji že priča, ali pa se bodo zavzeli za bolj enakovredno obravnavanje vseh pomembnih založb, kjer ne bo vloge igral le denar, ampak tudi kulturni pomen.«

»Če želimo ohraniti slovensko krajino, moramo slovensko knjigo vzpostaviti kot vrednoto, izražanje v slovenščini pa kot človeško vrednost.«

»Se zdi, da ima sejem zelo malo posluha za majhne, neodvisne in neprofitne humanistične založbe, ki delujejo predvsem zato, ker želijo širiti vednost in kritično mišljenje, brez katerega nas bo v današnji družbi pobralo.«

»Produkcija je ogromna, vedno manj pa je kakovostnih knjig.«

»Sejem izgublja svojo vlogo in pomen - skrb za slovensko knjigo. Namesto velikega K - kot knjige - vlada veliki K kapitala.«

»Na sejmu se proda ogromno komercialne literature.«

»Če bi bili člani zbornice, bi zanjo morali odšteti okoli 20 evrov manj, a članarina je za nas, ki smo majhna založba, predraga.«

»Na njihovi stojnici se ustavljajo tako ljudje, ki poznajo njihov kraj, kot tisti, ki so jih na sejmu na novo odkrili.«

»Knjigo moraš imeti rad.«

»v dobri veri, da bo lahko sodelovala pri produkciji dogodka na področju knjige«

»Založbe torej plačujejo sejmu zato, da bo lahko ta sploh imel spremljevalni program«

»Tisti, ki dajo več, imajo tudi prednost pri postavitvi stojnic in terminih dogodkov«

»Žal pa mi je, da niso za organizacijo dobili koga z boljšimi referencami«